»Moja mama je morala postati zgodba, da se jaz lahko počutim manj sama in zlagana …«

»Helena Koder v svojem knjižnem prvencu razmišlja o umetnosti z veliko in malo začetnico, o umetnosti, ki je včasih visoka, težko dostopna gora, a tudi o umetnosti življenja, ki ni nič manj pomembna. Esejistična zbirka Krošnja z neznanimi sadeži je navdihujoče pričevanje o tem, da je, kljub vsem končnostim, življenje neskončno zanimivo in polno smisla.«

»Zmaji so bili bogovi nadnaravnih sil, proti katerim nič ne moreš.«

»Refleksija je sestavni del mojega raziskovanja.«

»Rujenje je neologizem, ki označuje nekaj, kar ne more biti v celoti pojasnjeno. Je vse izgubljeno s prevodom zaradi tako velike razlike med kitajsko in slovensko kulturo, ne le med jezikoma.«

»Bistvo dobrega pisanja je najti nenavadne in zahtevne zgodbe ter jih opisati s preprostim jezikom. To je umetnost velikih pisateljic in pisateljev, ki so močne zgodbe pisali zelo preprosto in lahkotno.«

»Naj misli, kogar bi pušice te zadele, / de na visoki vrh lete iz neba strele.«

»Ta esejistični prvenec je eleganten popis avtoričinega sveta, pa obenem poklon vsem tistim velikim zgodovinskim figuram in življenjskim sopotnikom, ki so plemenitili njenega duha. (...) Ko Helena Koder pripoveduje o tem, kako doživlja in je doživljala prevajalko Radojko Vrančič, pesnika Petra Kolška in Milana Jesiha, filozofinjo Almo Sodnik, skladatelja Urbana Kodra, nam hkrati pove, kako je skoznje spoznavala velikane ameriškega jazza, pisanje Marcela Prousta, poezijo Wislawe Szymborske, slike Jana Vermeerja, romane Petra Handkeja, misli Montaigna, Descartesa in Kanta.«

»Diktatura novosveta je tako porojena iz nemožnosti spremembe tega stanja, ki se ohranja kljub več stoletij obstoječemu gibanju za pravice žensk in različnim feminizmom.«